Uspešno prezimovanje čebeljih družin se začne že pozno poleti
Čebelja družina, ki gre v zimo številčna, vendar nanjo ni ustrezno pripravljena, lahko kljub temu propade še pred pomladjo. Uspešno prezimovanje čebel ni predvsem vprašanje dodatnega ovijanja panjev ali čakanja na topel dan za krmljenje. Je rezultat odločitev, ki jih čebelar sprejema že od poznega poletja naprej: kakovosti matice, pravočasnega zatiranja varoj, zadostnih zalog hrane, suhega in primernega panja ter čim manjšega vznemirjanja čebel v zimskem obdobju.
Pri kranjski čebeli je uspešno prezimovanje tesno povezano z dobro oprašeno matico in družino, ki vzredi zdrave, dolgožive zimske čebele. Pri MS Carnica Queens je sposobnost prezimovanja ena od praktičnih lastnosti, ki jih upoštevamo pri ocenjevanju plemenskih družin v dejanskih razmerah na čebelnjaku. Kakovostna čebelja družina zime ne le preživi, temveč spomladi začne nov razvoj uravnoteženo in vitalno.
Priprava na zimo se začne z ustrezno čebeljo družino
Močna in produktivna družina poleti ni nujno tudi dobra družina za prezimovanje. Čebele, ki bodo morale preživeti zimo, se večinoma razvijejo pozno poleti in zgodaj jeseni. Biti morajo dobro prehranjene, čim manj obremenjene z boleznimi in zajedavci ter izhajati iz družine z matico, ki ob prehodu v jesensko obdobje zagotavlja ustrezno in strnjeno zalego.
Kranjska čebela je cenjena zaradi sposobnosti prilagajanja obsega zaleganja razmeram v okolju ter varčne porabe zalog v obdobjih brez paše. Vendar te lastnosti ne morejo nadomestiti pravilnega dela čebelarja. Od družine, ki je oslabela zaradi slabe matice, nekakovostne zalege ali velike obremenjenosti z varojami, ne moremo pričakovati, da si bo opomogla zgolj zato, ker ji zagotovimo več hrane ali dodatno izolacijo.
Pred zimo zato stanje družin ocenimo čim bolj objektivno. Pozorni smo na strnjeno zalego, zadostno število odraslih čebel, mirnost družine ob pregledu ter znake, da je matica prisotna in normalno zalega. Združitev dveh šibkih družin je pogosto boljša odločitev kot poskus prezimovanja obeh. Ena močna družina je spomladi praviloma vrednejša od dveh oslabljenih.
Zatiranje varoj ob koncu poletja je ključnega pomena
Obvladovanje varoj je eden najpomembnejših delov priprave čebeljih družin na zimo. Varoje se razmnožujejo v pokriti zalegi in škodujejo prav generaciji čebel, ki mora preživeti zimo. Poleg neposrednega škodljivega vpliva so pomembne tudi kot prenašalke virusov. Zato je lahko družina jeseni na videz še dovolj močna, pozimi pa propade ali spomladi ne razvije potrebne moči.
Napadenost z varojami je priporočljivo spremljati z ustreznimi metodami ter ukrepati v skladu z veterinarskimi priporočili, navodili za uporabo posameznih sredstev in zahtevami ekološkega čebelarstva. Pri tem je čas ukrepanja najmanj tako pomemben kot izbira sredstva. Če zatiranje izvedemo šele potem, ko je bila večina zimskih čebel že vzrejena, lahko sicer zmanjšamo število varoj, ne moremo pa več odpraviti škode, ki je že nastala pri razvoju zimskih čebel.
V ekološkem čebelarstvu se dovoljene metode in sredstva lahko razlikujejo glede na državo in zahteve certificiranja. Pomembno je voditi ustrezne evidence o spremljanju napadenosti, datumih zatiranja in rezultatih. Tako zagotavljamo sledljivost, hkrati pa lahko skozi več sezon bolje spremljamo stanje posameznih družin. Odsotnost vidnih znakov težav še ne pomeni, da je število varoj v družini nizko. Brez spremljanja napadenosti njihovo število pogosto podcenimo.
Pomembna ni le količina hrane, ampak tudi njena dostopnost
Čebelja družina pozimi porablja zaloge za vzdrževanje življenjskih funkcij in primerne temperature v zimski gruči. Potrebna količina hrane je odvisna od podnebja, tipa panja, moči družine, lokalnih razmer ter dolžine obdobja brez zalege. Tudi mila, vendar vremensko spremenljiva zima lahko povzroči presenetljivo veliko porabo hrane, saj lahko družine občasno zalegajo in so dejavnejše.
Zaloge morajo biti razporejene tako, da jih čebele med premikanjem zimske gruče lahko dosežejo. Satje z zalogami ob straneh in predvsem nad zimsko gručo je praviloma dostopnejše kot hrana, ki je od nje preveč oddaljena. Težak panj je sicer dober znak, vendar ocenjevanje teže z dvigovanjem zadnjega dela panja omogoča le približno oceno. Pri zadnjem primernem jesenskem pregledu lahko veliko bolje ocenimo tudi razporeditev hrane.
Če zalog ni dovolj, je potrebno pravočasno dokrmljevanje. Glavnino jesenskega krmljenja zaključimo dovolj zgodaj, da lahko čebele dodano hrano ustrezno predelajo in skladiščijo. Pozno krmljenje s tekočo hrano lahko v panj vnese dodatno vlago v času, ko so noči že hladne. V hladnem obdobju je ob pomanjkanju hrane primernejša pogača oziroma druga ustrezna trda hrana, nameščena tako, da jo čebele lahko dosežejo, ne da bi morale zapustiti zimsko gručo.
Panj naj bo suh in zaščiten
Mraz sam po sebi običajno ni največja težava. Prekomerna vlaga nad zimsko gručo lahko kondenzira in kaplja po čebelah, kar jih dodatno ohlaja in obremenjuje. Cilj zato ni popolnoma zatesnjen panj, temveč zaščita pred padavinami in vetrom ob hkratnem omogočanju odvajanja odvečne vlage.
Preverimo, ali streha dobro odvaja vodo, ali je panj ustrezno nameščen in ali žrelo ni zamašeno z odmrlimi čebelami ali drugimi ostanki. Poškodovano ali zvito opremo je bolje zamenjati pred zimo kot pa težave reševati sredi hladnega obdobja. Stabilno in od tal dvignjeno stojišče pomaga tudi pri zmanjševanju vpliva talne vlage.
V hladnejših območjih je lahko koristna dodatna izolacija, zlasti na zgornjem delu panja, saj zmanjšuje nastajanje kondenza. Vendar mora biti način prezimovanja prilagojen lokalnim razmeram. Rešitev, ki se dobro obnese v suhem celinskem podnebju, ni nujno primerna za vlažno in vetrovno območje. Pri izbiri načina prezimovanja moramo zato upoštevati količino padavin, temperaturna nihanja, konstrukcijo panjev in izpostavljenost čebelnjaka.
Zaščita pred vetrom lahko zmanjša toplotne izgube, vendar ne sme ovirati izletavanja čebel ali povzročati prekomerne sence in vlage okoli panjev. Če je mogoče, izberemo lego z nekaj zimskega sonca, zaščito pred prevladujočimi vetrovi in dobrim odvajanjem vode. Primerna in mirna lega čebelnjaka je pogosto pomembnejša od zapletenega dodatnega ovijanja panjev.
Zadnji temeljit pregled pred zimo
Zadnji temeljit pregled naj bo premišljen in čim manj moteč. Pogosto razdiranje gnezda pozno v sezoni lahko povzroči več škode kot koristi. Pred nastopom hladnejšega vremena preverimo predvsem:
- prisotnost matice oziroma jasne znake, da je družina normalno omatičena,
- primerno moč družine glede na velikost panja in lokalne zimske razmere,
- zadostne in pravilno razporejene zaloge hrane,
- stanje glede varoj in izvedene ukrepe za njihovo zatiranje,
- suh in nepoškodovan panj ter ustrezno zaščito pred vetrom in mišmi.
Zaščita žrela pred mišmi je še posebej pomembna, ko temperature padejo. Miši iščejo topla in zaščitena mesta, v panju pa lahko poškodujejo satje, onesnažijo notranjost in vznemirjajo zimsko gručo. Zaščita mora čebelam še vedno omogočati normalen prehod, večjim škodljivcem pa preprečiti vstop.
Po močnem vetru, sneženju ali drugih vremenskih nevšečnostih preverimo tudi žrela panjev, vendar se odpiranju panjev izogibamo, če za to ni tehtnega razloga.
Pozimi čebelje družine potrebujejo predvsem mir
Pozimi čebelje družine čim manj vznemirjamo. Veliko lahko ugotovimo že z zunanjim opazovanjem. Pozorni smo na nenavadno lahek panj, zamašeno žrelo, poškodbe zaradi vremena ali neobičajno veliko število mrtvih čebel pred panjem.
Ob primerno toplem zimskem dnevu so čistilni izleti in čebele, ki iz panja odstranjujejo odmrle čebele in druge ostanke, običajno dober znak. Če je družina povsem tiha, je smiselno njeno stanje preveriti, vendar sama tišina še ne pomeni, da je družina propadla. Stanje lahko preverimo s previdnim poslušanjem pri žrelu oziroma na drug način, ki družine po nepotrebnem ne vznemirja.
Previdni moramo biti tudi pri prvih spomladanskih pregledih. Sončen dan je lahko prijetno topel, nočne temperature pa še vedno zelo nizke. Prezgodnje in dolgotrajno odpiranje panja poruši toplotno ravnovesje in lahko povzroči podhladitev zalege. Počakamo na primerno vremensko obdobje, nato pa pregled opravimo načrtno ter ocenimo zaloge hrane, prisotnost in kakovost matice, zalego ter moč družine.
Vrednost genetike se pokaže tudi po prezimovanju
Uspešno prezimovanje je pomemben pokazatelj kakovosti čebelje družine, vendar ga moramo ocenjevati skozi več sezon. Družina lahko eno zimo dobro prezimi zaradi izjemno milega vremena, druga pa ima lahko težave zaradi dolgotrajnega pomanjkanja paše v prejšnji sezoni ali neobičajno dolgega hladnega obdobja. Dobre evidence nam pomagajo ločevati vplive okolja od lastnosti, ki jih družine dosledno izražajo.
Pri odbiri plemenskih družin moramo sposobnost prezimovanja ocenjevati skupaj z drugimi pomembnimi lastnostmi, kot so mirnost, higiensko vedenje, kakovost zalege, spomladanski razvoj in donos medu. Selekcija zgolj na zelo hiter spomladanski razvoj lahko vodi v družine, ki prehitro porabljajo zaloge ali postanejo zahtevnejše za obvladovanje. Najuporabnejše čebelje družine združujejo vitalnost z uravnoteženim razvojem.
Dobro prezimljena družina je eden najlepših prizorov ob začetku nove čebelarske sezone: mirne čebele, kakovostna matica, zdrava zalega in dovolj moči za izkoriščanje prve spomladanske paše. Če družini že pozno poleti zagotovimo ustrezne pogoje za pripravo na zimo, prezimovanje ni več le obdobje negotovosti, temveč naravni del čebelarskega leta.