Prenehanje zaleganja matice lahko hitro spremeni stanje in vedenje čebelje družine. Količina zalege se zmanjšuje, starejše pašne čebele odmirajo, novih pa ni dovolj, da bi jih nadomestile. Tudi močna družina lahko zato v razmeroma kratkem času oslabi. Ko se čebelarji vprašamo, zakaj matice prenehajo zalegati, vzrok ni nujno samo starost ali slaba kakovost matice. Skupaj moramo presoditi letni čas, stanje družine, dotok hrane, rojilno razpoloženje ter prisotnost in stanje matice.
Miren pregled in skrbna ocena gnezda z zalego nam običajno povesta več kot naglo iskanje matice. Pri kranjski čebeli (Apis mellifera carnica) je vzreja zalege tesno povezana s pašnimi in vremenskimi razmerami. Ta prilagodljivost je prednost, vendar pomeni tudi, da ima lahko začasna prekinitev zaleganja več različnih vzrokov.
Najprej preverimo, ali je matica res prenehala zalegati
Manjša površina zalege še ne pomeni, da je matica povsem prenehala zalegati. V brezpašnem obdobju, ob ohladitvi ali proti koncu sezone lahko zalega na precej manjši površini, kot pričakujemo. Jajčeca iščemo v očiščenih celicah ob preostali zalegi. Pri slabi svetlobi jih hitro spregledamo, zato sat rahlo nagnemo in ga pregledamo tako, da imamo sonce za hrbtom.
Če ni jajčec, ličink niti pokrite čebelje zalege, preverimo, kdaj smo v družini nazadnje zanesljivo potrdili prisotnost zalegajoče matice. Poiščemo tudi matičnike, posebej odkrite matičnike z ličinkami in matičnim mlečkom ter pokrite matičnike ob spodnjih robovih in na ploskvi zaleženih satov. Njihova prisotnost lahko kaže na rojenje, preleganje ali zasilno vzrejo nove matice.
Pomemben je videz zalege. Majhna, vendar strnjena površina čebelje zalege lahko pomeni, da se matica zgolj prilagaja omejenim virom. Presledkasta zalega, številne prazne celice ali nenadna odsotnost mlade zalege pa lahko kažejo na težavo z matico, bolezen ali prekinitev zaleganja med zamenjavo in oploditvijo nove matice.
Sezonske prekinitve zaleganja so pogosto običajne
Čebele ne vzrejajo enake količine zalege vse leto. Tudi donosne družine zmanjšajo njen obseg, ko se zmanjša dotok medičine in cvetnega prahu. Na območjih z vročimi in suhimi poletji se lahko zalega med brezpašnim obdobjem močno zmanjša. V hladnejšem podnebju ima lahko podoben učinek daljše deževno obdobje, ki omeji izletavanje in nabiranje hrane.
Kranjska čebela je znana po hitrem razvoju ob spomladanski paši in zmanjševanju obsega zalege, ko razmere tega ne omogočajo več. Takšno prilagajanje pomaga družinam gospodarno porabljati zaloge, lahko pa preseneti čebelarja, ki pričakuje, da bo gnezdo z zalego ves čas enako obsežno.
Jesensko zmanjševanje zaleganja je običajen del priprave na prezimovanje. Pomembno je predvsem, ali družina vzredi dovolj zdravih zimskih čebel. Družina z malo zalege, zadostnimi zalogami hrane, nizko napadenostjo z varojo in kakovostno matico je lahko ob koncu sezone v povsem normalnem stanju. Podrobnejši pregled pa potrebuje družina, ki prezgodaj ostane brez zalege, ima premalo hrane ali v njej prevladujejo starejše čebele.
Rojenje lahko povzroči prekinitev zaleganja
Matica lahko zmanjša zaleganje že pred izletom roja, ko se družina pripravlja na razmnoževanje. Lažja matica lažje leti, zato jo čebele delavke lahko manj hranijo, hkrati pa se zmanjšuje razpoložljivi prostor za zaleganje. K rojilnemu razpoloženju prispevajo utesnjenost gnezda, pomanjkanje izdelanega satja in hiter spomladanski porast števila čebel.
Po odhodu stare matice nastopi prekinitev zaleganja, dokler se mlada matica ne izleže, dozori, oplodi in začne zalegati. Medtem se preostala zalega postopoma izlega. Tudi v ugodnem vremenu ta proces zahteva čas. Mraz, veter, dež ali pomanjkanje spolno zrelih trotov lahko čakanje podaljšajo in povečajo tveganje, da se mlada matica ne bo uspešno oplodila.
Matičnikov ne odstranjujemo samodejno. Če stare matice ni več, so lahko edina možnost, da družina dobi novo. Najprej zato ocenimo časovni potek dogajanja. Pokrit matičnik kaže, da razvoj nove matice že poteka. V obdobju, ko bi se mlada matica lahko pripravljala na paritvene izlete, se izogibamo pogostemu odpiranju panja, saj lahko nepotrebno vznemirjanje moti ta proces.
Preleganje in staranje matice sta lahko manj opazna vzroka
Čebele pogosto zamenjajo matico brez rojenja. Temu pravimo preleganje. Do njega lahko pride, kadar je matica stara, poškodovana, slabo oplojena ali ne izloča več dovolj matičnih feromonov. Družina lahko ostane mirna in vzreja le manjše število matičnikov, pogosto na ploskvi sata namesto v večjem številu ob spodnjem robu.
Starejša matica ne odpove vedno nenadoma. Pogosteje postaja zalega manj strnjena, njena površina ostaja majhna kljub dobri paši ali pa se pojavlja več trotovske zalege, kot bi pričakovali. Vendar trotovska zalega sama po sebi še ni dokaz pešanja matice. Družine spomladi in v začetku poletja naravno vzrejajo trote, njihov obseg pa je odvisen tudi od letnega časa in dednih lastnosti.
Tudi slabo oplojena matica lahko sprva dobro zalega, nato pa hitro začne pešati. Če ima majhno zalogo semenčic, lahko vse pogosteje zalega neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijajo troti tudi v čebeljih celicah. Zato so pri izbiri novih matic pomembni skrbna selekcija, pogoji oploditve in zanesljivo ocenjevanje družin.
Na zaleganje vplivajo hrana, prostor in obremenitve družine
Matica je odvisna od čebel delavk, ki jo hranijo in pripravljajo celice za zaleganje. Ob pomanjkanju medičine ali cvetnega prahu jo lahko manj hranijo, obseg zalege pa se zmanjša. Družina ima lahko zaloge medu, vendar ji kljub temu primanjkuje cvetnega prahu in ustrezne prehrane za intenzivno vzrejo zalege.
Prav tako pomemben je prostor. Če so celice v plodišču zapolnjene z medom, cvetnim prahom ali svežo medičino, ima matica manj prostora za zaleganje. To se pogosto zgodi ob nenadni obilni paši, kadar prepozno dodamo mediščni prostor ali ne zagotovimo dovolj izdelanega satja. Preden težavo pripišemo matici, preverimo, ali ima v osrednjem delu gnezda sploh na voljo primerne prazne celice.
Močna napadenost z varojo, virusne okužbe, nosemavost, izpostavljenost pesticidom, pregrevanje in ponavljajoče se vznemirjanje lahko oslabijo čebele, ki oskrbujejo matico in zalego. Matica zaradi tega ne preneha vedno zalegati takoj, lahko pa nastanejo razmere, v katerih se zaleganje postopoma zmanjšuje. Pri ekološkem čebelarjenju ukrepanje temelji na opazovanju, preprečevanju težav, dobri prehrani, izbiri družin z izraženim higienskim vedenjem ter uporabi dovoljenih postopkov in sredstev.
Praktičen vrstni red pregleda
Ko ne najdemo jajčec, družino pregledamo po ustaljenem vrstnem redu. Najprej poiščemo najmlajšo zalego, nato preverimo matičnike, zaloge hrane, prostor za zaleganje ter morebitne znake bolezni in zajedavcev. Opazujemo tudi vedenje. Brezmatična družina lahko bolj nemirno šumi in se drugače odziva na dim, vendar samo vedenje ni zanesljiv dokaz odsotnosti matice.
Če je verjetno, da je v družini neoplojena matica, ji damo čas in panja ne odpiramo vsakih nekaj dni. Če pa ni zalege, ni matičnika z možnostjo uspešnega razvoja in nimamo utemeljenega razloga, da bi pričakovali novo matico, ukrepamo pravočasno. Dodamo lahko preizkusni sat z jajčeci in najmlajšimi ličinkami ter opazujemo, ali bodo čebele začele graditi zasilne matičnike. Glede na letni čas, moč družine in razpoložljive možnosti je lahko primernejše dodajanje preverjene oplojene matice.
Vedno upoštevamo letni čas. Dodajanje matice šibki družini pozno v sezoni zahteva drugačno presojo kot zamenjava pešajoče matice med dobro spomladansko pašo. Majhno družino je lahko smiselneje združiti z zdravo družino, kot pa pričakovati, da bo uspešno vzredila in oplodila novo matico ob pomanjkanju trotov, neugodnem vremenu ali slabi paši.
Kdaj je zamenjava matice smiselna
Zamenjava je običajno upravičena, kadar družina nima možnosti, da bi sama dobila novo matico, kadar matica tudi v dobrih razmerah vztrajno zalega presledkasto in nekakovostno zalego ali kadar družina ne bi prenesla dolge prekinitve zaleganja. Dodajanje preverjene, dobro zalegajoče matice je lahko tudi zanesljivejša izbira kot čakanje na vzrejo in oploditev zasilno vzrejene matice.
Kakovost kranjske matice ocenjujemo po njeni družini, ne zgolj po videzu matice v kletki. Mirnost, spomladanski razvoj, higiensko vedenje, uspešnost prezimovanja, vitalnost in kakovostna vzreja zalege so lastnosti, ki se pokažejo na ravni celotne družine. Pri MS Carnica Queens plemenske družine ocenjujemo v dejanskih proizvodnih razmerah, saj se vrednost dednih lastnosti pokaže šele skozi njihovo delovanje.
Najkoristnejša navada je dosledno vodenje zapiskov. Zabeležimo datum pregleda, prisotne razvojne stopnje zalege, matičnike, zaloge hrane, rezultate spremljanja varoje ter spremembe vremena in paše. Tako lahko skozi sezono bolje razumemo vzroke posamezne prekinitve zaleganja. Matica, ki začasno ne zalega zaradi naravnih razmer, potrebuje predvsem čas. Družina z dejansko težavo pa potrebuje pravočasno in premišljeno pomoč.